Ključna beseda: Bertolt Brecht

»Tigrom sem ubežal / stenice sem nahranil / požrli me bodo mediokriteti.«

»Človek mora biti radikalen, kot je radikalna dejanskost.«

»V čast mi je bilo, da je šport videl v umetnosti svojega prevajalca oziroma svojega varuha interpretacije.«

»Toda kaj od tega je bil najprej in najbolj – to je nemara nemogoče povsem jasno določiti.«

»Uprizoritev poskuša dekonstruirati mit o Brechtu kot geniju, velikem avtorju in izjemnem posamezniku.«

»Toda kaj od tega je bil najprej in najbolj – to je nemara nemogoče povsem jasno določiti.«

»Uprizoritev poskuša dekonstruirati mit o Brechtu kot geniju, velikem avtorju in izjemnem posamezniku.«

»tiste značilne Brechtove potujitvene tehnike, katere učinek je, da o dogodkih preteklosti govorimo zato, da z miselne in časovne distance povemo nekaj o dogodkih naše sedanjosti«

»človek mora biti tako radikalen, kot je radikalna dejanskost«

»To je družbeni sloj, ki bi rad bil tak, kot so meščani, rad bi bil del višjega družbenega razreda, ima celo ekonomske pogoje za to, ampak nikakor ne more to postati.«

»Edino, kar malomeščani lahko ustvarijo, je videz, je ponaredek meščanstva: z obnašanjem, z govorom, z bivalnim okoljem in ostalimi zunanjimi atributi meščanskega sloja.«

»Te lastnosti so nam dobro znane, vsak od nas ima vsaj nekaj od tega, kar nosijo liki iz Brechtovega besedila.«

»Brecht leta 1919 prišel v stik s političnim kabaretom in komičnimi skeči Karla Valentina, ki so imeli velik vpliv na nastanek Malomeščanske svatbe.«

»V tej gledališki formi je bil svet višjega razreda predstavljen skozi oči malih ljudi, heroji so prikazani skozi oči služabnic in služabnikov.«

»Brecht je Malomeščansko svatbo napisal skupaj s serijo drugih enodejank kot 21-letni študent.«

»Tokratna Umetnost igre je posvečena Brechtovi in Weillovi Operi za tri groše v režiji Mateje Koležnik.«

»Brecht je s svojim pristopom h gledališču želel občinstvo čustveno in intelektualno odtujiti ter ga na ta način spodbuditi, da se kritično vključi v družbene in politične teme.«

»Vse malomeščane v tej situaciji oblije ista groza in vedno je zanimivo, kako se bodo liki v taki situaciji obnašali.«

»Vsi liki so nekako izkrivljeni. In to, kar morajo igralci narediti danes, je isto, kar so morali narediti, ko so imeli 15 let manj: v liku morajo podoživeti nelagodje sramu in strah pred sramoto.«

»Ta dva občutka (čeprav izhajata iz istega korena) sta zelo različna. Sram je intimen, potiskaš in skrivaš ga lahko leta in leta. Sramota pa je javna, z njo se moraš boriti pred vsemi in takoj.«

»In v tej igri, čeprav se vsi liki od začetka nepopisno trudijo, da se to ne bi zgodilo, sram izbruhne v sramoto.«

»Pod lupo je malomeščanska duša, ki je v biti vedno enaka, ne glede na spol in leta.«

»Torej ni razlike med Luno in Zemljo? - Očitno ne. - Še ni deset let, odkar je bil v Rimu nekdo sežgan. Pisal se je Giordano Bruno in je trdil ravno to.«